Vrt pozimi


  • PRIPRAVA: VRT POZIMI
  • DECEMBER – PRIPRAVA VRTA NA ZIMO
  • POKRIVANJE GREDE IN PREZIMOVANJE POSODOVK NA TOPLEM
  • JANUAR – NEGA VRTA
  • NEGA DREVES
  • FEBRUAR – PRIPRAVA VRTA NA POMLAD
  • POVZETEK

VRT POZIMI: PRIPRAVA, OPRAVILA IN NASVETI

Z začetkom zime preide vrt v zimsko spanje, kar pa ne pomeni, da ne potrebuje nege. Še pred prvo zmrzaljo je treba posodovke prenesti na toplo. Zimska zelenjava ali trajnice so pod snegom ustrezno zaščitene. Pa tudi zimzelene rastline, kot so bambus, lovorikovec in tuja, ne moti odeja iz snežnega pršiča. Veter jo zlahka odpihne. Pod mokro in težko plastjo snega pa lahko rastline klonejo. Zato jih redno pretresite, sneg pa odstranjujte tudi z ribnikov in rastlinjakov.


NASVETI ZA DELO NA VRTU POZIMI

Priporočamo, da orodje in naprave, ki jih čez zimo ne potrebujete, ustrezno shranite na suhem. Pri robotskih kosilnicah, motornih žagah in rezalnikih za živo mejo priporočamo manjši servis, nato jih očistite in ustrezno shranite.

Kaj vse je še treba postoriti, ko vrt pripravljate na zimo? Začnite z vodovodno napeljavo, v kolikor jo vaš vrt ima. Pravočasno zaprite ventil za zunanji vod in iz zunanje cevi izpustite celotno vodo, da preostanek vode ne zamrzne in cev ne poči. Izpraznite tudi vrtno cev in jo hranite na mestu, kjer bo zaščitena pred zmrzaljo (enako velja za zalivalko). Zdaj je tudi čas, da z vrelo vodo sperete ptičje valilnice in odstranite stara gnezda. V hladnih zimskih nočeh ptice v njih velikokrat prenočijo, ker se stiskajo ena ob drugo. Če že zmrzuje, odsvetujemo prekomerno uporabo vrtne trate. Travne bilke, polne vode, namreč zamrznejo. Kot posledica tega se hitreje poškodujejo, spomladi pa za seboj pustijo rumene madeže na trati.


NARAVNA IZOLACIJA: JESENSKO LISTJE

Naš nasvet za zimo: jesensko listje lahko uporabite kot tanko odejo na gredi ali pod grmičevjem – neprimerno je samo za skalnjak, ker bi z listjem prekrite rastline začele gniti. Jesensko listje tako ščiti tla pred zimskim vremenom in zmrzaljo. Od zaščitne plasti listja največ pridobijo predvsem mlade in občutljive rastline. Pod grmičevjem lahko nasujete tudi več kot 5 centimetrov listja. Na listje pa posujte zemljo, da veter listja ne bo raznašal nazaj na vrt. Pri trajnicah običajno ne prihaja do razpihavanja listja, to ostane tudi ob vetru na steblih rastlin. Zimzelene vrste, ki so odporne na zmrzal, npr. timijan ali sivka, prejmejo zaščito iz smrekovih vejic – ta jih bo ščitila pred izparevanjem in izsušitvijo. Pri gojenih vrtnicah je mesto cepljenja pod zemljo, in prav ta predel je najbolj ogrožen zaradi zmrzali. Nasipajte nekaj zemlje ali pa mesto obložite s smrekovimi vejicami.


ODSTRANJEVANJE LISTJA S TRATE  

Trata pozimi pod plastjo listja prejme zelo malo zraka, pogosto pa se pojavi plesen. Listja ne grabljajte ročno, saj je to zelo naporno, raje ga pokosite. V košari za travo se bo nabrala mešanica listja in trave, ki je primerna za kompostiranje. Vendar pozor! Listje hrasta vsebuje veliko taninske kisline, tako da se slabo razkraja. Uporabite ga lahko kot zastirko za rododendron.  

Listje zgrabljajte na gredo in pod grmičevje, uporabite lahko tudi pihalnik. Do spomladi se bo že razkrojilo. Kar ostane spomladi, pa lahko odnesete na kompost.  

Zelenjavo, ki ste jo pobrali in uskladiščili jeseni, redno pregledujte. Odstranite gnile ali plesnive kose, preden se plesni navzame ostala zelenjava. Enako velja za pozimi pridelano zelenjavo. Če skladiščeno zelenjavo po vsakem odvzemu ponovno pokrijete s peskom, bo na voljo vse do spomladi.  

Za vsa ostala vrtna opravila pozimi v nadaljevanju podajamo pregled po mesecih.  


TUKAJ NAJDETE SEZNAM POZIMI CVETOČIH RASTLIN

  • Bodnantska brogovita (Viburnum x bodnantense »Dawn«): ob milih zimah od novembra 
  • Nepozebnik (Hamamelis): od januarja do marca še pred poganjanjem listov 
  • Zimski jasmin (Jasminum nudiflorum): od decembra do februarja 
  • Vzhodni teloh (Helleborus orientalis): od februarja do konca marca 
  • Črni teloh (Helleborus niger): cveti od decembra do konca februarja (odvisno od vremena)   
  • Pomladna ciklama (Cyclamen coum): od februarja do aprila 
  • Zvončki (Galanthus nivalis): od januarja do februarja 
  • Jarice (Eranthis hyemalis): od februarja do marca 
  • Okrasna češnja (Prunus subhirtella ‚Autumnalis‘): od januarja do aprila, ob blagih zimah od novembra 
  • Spomladanska resa (Erica carnea): od februarja do aprila 
  • Zimska mahonija (Mahonia x media ‚Winter Sun‘): od januarja do marca 

VRT DECEMBRA

Dokler še ni preveč hladno in ne zmrzuje, lahko bolj odporne vrste posodovk, kot so oleander ali afriška lilija, ostanejo še na prostem. Premik na toplo izvedite čim bolj pozno, saj običajno pretopel in temen prostor za rastline pomeni stres. Sredozemske rastline brez težav prenesejo temperature okoli 0 °C, robustne vrste, npr. oleander ali oljka, pa celo do –4 °C. Prve zmrzali bodo prenesle, če jih boste ovili v kakšno staro rjuho ali folijo z zračnimi mehurčki in nato postavili tik ob hiši. Zatem se običajno spet nekoliko ogreje. Včasih ostane tako vse do decembra. Izkoristite takšno situacijo, vendar vedno spremljajte temperature. Ob ponovni zmrzali ali trajnem zamrzovanju pa z rastlinami takoj na toplo.

Druga vrtna opravila v decembru zadevajo rastline, kot so npr. vrtnice. Vrtnice v gredah zasujte z zemljo ali zastirko. Načeloma so iglavci, pušpan, bambus, lovorikovec in druge domače sorte odporni na zimo, če pa jih imate posajene v posodah ali koritih, pa jih morate zaščititi pred zimo. Poskrbeti morate, da se ne izsušijo. Koreninsko grudo pa zaščitite pred zamrzovanjem in taljenjem, saj namreč pri tem prihaja do natrganja majhnih koreninic. Korita za rastline postavite na plošče iz stiropora in jih ovijte z juto ali folijo z zračnimi mehurčki. Ob dnevih, ko ne zmrzuje, ne pozabite na zalivanje. Zimzelene rastline namreč tudi pozimi izgubljajo vodo, ob zmrzali pa tla ne morejo dovajati vode.

Jeseni ne opravljajte radikalnega obrezovanja ovenelih stebel trajnic. Sicer je res, da se ta pozimi pogosto odlomijo in obležijo na tleh, vendar tam predstavljajo neke vrste toplo odejo za rastline. Poleg tega lahko v njih prezimijo tudi žuželke. Izjeme so maslenice, astre, geranije, hoste ali plahtice, saj začnejo njihovi mehki listi hitro gniti. V tem času jih odrežite za dve dlani visoko nad tlemi.

Tudi pampaška trava trpi zaradi zimske vlage. Njene dolge liste spnite v snop v obliki šotora. Tako bo osrednji del rastline zaščiten pred zimsko vlago.


NASVETI ZA DECEMBER: PRIPRAVA GREDE NA ZIMO

Na zelenjavno in cvetlično gredo na svojem vrtu sicer lahko posadite zimsko zelenjavo, vendar ta ne bo imela prav nič proti, če jo boste pokrili z zaščitno plastjo. Tukaj se ponuja jesensko listje, kot je opisano malo prej.

Vrt pozimi ne pomeni, da ni pridelka. Por, zelje in številne druge vrste zelenjave so odporni na zimske temperature in tudi pozimi razveseljujejo z vitamini. Nekatere sorte, npr. špinača ali motovilec, vam bodo hvaležne, če jih pred zmrzaljo zaščitite s kopreno. Druge sorte, kot so brstični ohrovt ali por, pa kar ostanejo v gredi, kjer ste jih jeseni sejali. Četudi ostane por v gredi svež, pa obstaja še boljša možnost: vzemite ga iz grede in ga prinesite v hišo. Ob dnevu brez zmrzali ga skupaj s koreninsko grudo izkopljite iz zemlje in ga položite v zaboj, ki prepušča vodo, ali večje korito, napolnjeno z zemljo. Zaboj ali korito nato postavite ob zid hiše – in že imate miniaturno gredo na dosegu roke. 

NEGA SADNEGA DREVJA POZIMI

Nasploh pri mladem sadnem drevju obstaja nevarnost, da bi zaradi temperaturnih razlik prišlo do poškodb v spodnjem delu debla. Ti poškodovani predeli so bolj dovzetni za bolezni, npr. plesni.

Da to preprečite, spodnji del debla pobarvajte z belo apneno barvo. Ta odbija sončno svetlobo in s tem zmanjša temperaturna nihanja. Zato se deblo čez dan manj segreje in ne pride do pokanja skorje. Pri mladem sadnem drevju bo barva zaščitila pred napadom plesni, ki bi se lahko razvila v razpokah skorje.

Najpozneje decembra je treba odstraniti listje pod drevesi, enako velja za ostanke posušenih, mumificiranih sadežev. V njih namreč prezimijo spore plesni in tudi številni drugi škodljivci, ki bi se naslednje leto takoj spet dalje razvijali. Mumificirane sadeže odstranite s palico ali pa jih poberite z orodjem za pobiranje jabolk. Nato jih odstranite med gospodinjske odpadke ali v zabojnik za biološke odpadke. Enako velja za odpadlo sadje, odpadlo listje ter ostanke pridelka na zelenjavnem vrtu. Odstranjevanje nevarnosti infekcije predstavlja dober ukrep, ki običajno odpravi potrebo po resnejših ukrepih za zaščito rastlin.

NASVETI ZA JANUAR

Januarja ni veliko dela na vrtu. Nekatere rastline oslabita sneg in zmrzal. Z metlo odstranite kupe snega z rastlin. Na zimzelene rastline in rastline, ki imajo zelo fine, razvejane poganjke, se sneg na debelo nalaga, zato so te bolj ogrožene.

POMLAJEVANJE IN RAZMNOŽEVANJE DREVNIN

Rastline imajo januarja zimski spanec. Kar pa ne pomeni, da jih ne morete urejati. Zdaj je primeren čas za obrezovanje dreves. To bo poskrbelo za obilo cvetov in sladke sadeže: ob dnevih brez zmrzali obrežite preveč gosto razraščena grmovja. Izvedite pomlajevalno rez na starih grmih jagodičevja, npr. ribeza ali kosmulje, in na okrasnih grmovnicah. Intenzivna rez jih bo pomladila. Odrežite vse, kar je več kot 10 cm nad tlemi.

Naš nasvet: pred pomlajevalno rezjo spnite vse poganjke z vrvico, tako da boste morali po rezi odstraniti samo en snop.

Lanske poganjke debeline svinčnika lahko v večini primerov uporabite kot potaknjence. Vsak naj bo dolg približno tako kot vrtne škarje, pri čemer naj ima zgoraj in spodaj brstni nastavek (oko). Sveže odrezane potaknjence posamično vtaknite v pesek ali, če imate rahla vrtna tla, kar v polsenčno gredo. Bodite pozorni na smer rasti, saj na glavo obrnjeni poganjki ne bodo rasli. Če poženejo nove poganjke, potem je ukoreninjenje uspelo.


VRT POZIMI: NEGA RIBNIKA

Poganjki rogoza in številnih drugih močvirskih rastlin jeseni odmrejo, najpozneje spomladi se potem še pred pojavom novih poganjkov v celoti porežejo. Ker običajno rastejo sorazmerno daleč od obrežja, rezanje niti ni tako preprosto. Pa vendar, če je dovolj hladno in je ribnik zamrznjen, tako da lahko varno hodite po njem, lahko to izkoristite in jih porežete.

Pri podvodnih rastlinah pazite, da pozimi odstranite snežno odejo, tako da bodo rastline prejele dovolj svetlobe. Pri tem uporabite metlo ali pihalnik. Čeprav ribe tudi pozimi potrebujejo izmenjavo plinov, ne naredite luknje v led. To lahko ribam in drugim živalim škoduje. Obstajajo posebne priprave, ki preprečujejo zamrzovanje na določenem delu. Ali pa na ribnik položite lonec in ga tako dolgo polnite z vročo vodo, dokler ne stopi ledu pod seboj. Uporabite lahko tudi črpalko za ribnik, ki bo poskrbela za izmenjavo plinov.


VRTNA OPRAVILA V FEBRUARJU

Februarja se v nas že prebuja pričakovanje na pomlad. Med vrtna opravila v februarju spada nega sadnega drevja. Zdaj je tudi pravi čas za odstranjevanje bolnih ali odmrlih listov črnega teloha in presvetlitev grede. Sicer pa februarja pripravljamo rastline na pomlad.

KALČKI IN ZGODNJI KROMPIR

Paradižnike in druge rastline z daljšim časom kalitve lahko doma sejete že februarja. Svetel prostor ali umetna svetloba bosta mladim rastlinicam dala potreben zagon. Ko bo sredi maja čas za sajenje v rastlinjak ali kakšno drugo gredo, kjer ne more priti do zmrzali, bodo to že močne sadike.

Če še kje najdete kakšna stara semena, lahko pozimi preverite, ali so še primerna za kalitev. Presipajte jih na vlažno kuhinjsko krpo in počakajte, da vzkalijo. Če se nič ne zgodi ali če kali manj kot polovica, potem semena niso več uporabna. Če vzkalijo, lahko preostanek zaloge semen zasejete februarja.


Pa še en nasvet: zdaj je pravi trenutek za zgodnji krompir. Postavite ga na svetlo, da boste zagotovili primerno nakalitev, in ga pripravili na saditev na vrtu. Pri tem bodite pozorni na vrsto krompirja. Takšno hitro kalitev (februarja, marca) priporočamo samo pri zgodnjem krompirju.

Prednost: predkaljeni gomolji bodo zrasli v močne rastline, ki bodo odporne na nižje temperature aprilskih tal. Tako bo donos do 20 % višji kot pri saditvi krompirja neposredno v zemljo. Semenski krompir je tretiran z zaviralci kalitve, kar pa se da zaobiti. Krompir do polovice vtaknite v karton za jajca, napolnjen z zemljo za rastline. Očesa naj bodo obrnjena navzgor. Postavite ga na toplo mesto pri 20 °C. Če nastajajo temno zeleni brsti, potrebuje krompir veliko svetlobe, a nižje temperature, nekje okoli 10 °C. Sicer bodo poganjki dolgi in zelo tanki. Ko so poganjki dolgi dobre tri centimetre, morate gomolje postaviti na še hladnejše mesto, da bodo utrjeni in pripravljeni na zasaditev aprila. Po kalitvi februarja bo torej preteklo ponovnih 6 do 8 tednov do saditve.

OBREZOVANJE SADNEGA DREVJA

Ko drevesa odvržejo liste, se ponuja možnost presvetlitve krone, ki se pozimi opravi mnogo lažje kot v katerem drugem letnem času. Priporočamo proti koncu zime, vendar poskrbite, da to opravite v obdobju brez zmrzali. Odrezana mesta so bolj dovzetna za zmrzovanje in se lahko pri tem poškodujejo. Sadno drevje obrezujte februarja, ko ni zmrzali. Tako vas bodo spomladi razveselili zdravi in mladi poganjki. To bo uspešnejše, če so bila drevesa v predhodnem letu optimalno nahranjena. Več o tem najdete v prispevku Obrezovanje sadnega drevja.

POVZETEK: VRT POZIMI

  • Od oktobra naprej je čas za pripravo vrta na zimo.
  • Sredozemske in druge posodovke, ki niso odporne na zmrzal, zaščitite že pred prihodom prve zmrzali.
  • Od decembra naprej se posvetite predvsem pripravam na hladne dni, tako da rastline pokrijete. Januarja pazite, da težek sneg ne bo pod seboj stisnil rastlin.
  • Od februarja naprej lahko na okenskih policah vzgojite prve kalčke ali poganjke zgodnjega krompirja.